NAVPIČNE MISLI
"…avdiovizualni projekt Navpične misli povsem dosegel svoj namen…"
"Nedvomno zanimivo ter predvsem ustrezno dozirano…"
Peter Rak, Delo
"Prva torkova predstava je prinesla edino letošnjo premiero in najbrž – vsaj po kriterijih zahtevnejšega občinstva, tudi umetniški vrhunec."
"Mlade članice !Kebataole! so skladbo Trije glasovi naštudirale do perfekcije."
Darinko Kores Jacks, Večer
Izvajalec: ansambel !Kebataola!
Idejna zasnova in glasbeno vodstvo: Karmina Šilec
Odrska postavitev: Jaka Ivanc
Video: Jaka Ivanc in Jaka Varmuž
Vizualna podoba in kostumi: CStudio
Avtor glasbe: Morton Feldman
Produkcija: !Kebataola! in Choregie- Novoglasbeno gledališče
V navpičnih mislih opazujemo ponovitve preteklosti. Vidimo jih kot vzporedne realnosti. Ločevanje med živim in mrtvim zvokom ter živim in mrtvim časom je zabrisano. Valovanje časa in njegove neskončne ponovitve ob vodni gladini in ujetost snežink v stekleni krogli.
Morton Feldman, Three Voices
Za enega vidnejših skladateljev preteklega stoletja Mortona Feldmana (ZDA, 1926–1987) je glasba je postala del življenja že v rani mladosti, ko je pri dvanajstih pričel z učenjem klavirja in hkrati pisal svoje prve kompozicije. Leta 1949 je spoznal skladatelja Johna Caga in njuno umetniško sodelovanje je bilo odločilno za ameriško glasbo petdesetih let. Cage je Feldmana vzpodbujal, naj sledi svoji intuiciji in ji zaupa, kar je privedlo do tega, da je Feldmann razvil svojevrstne, popolnoma intuitivne kompozicije. Nikoli ni uporabljal določenih formalnih sistemov, ampak je glasbo razvijal iz trenutka v trenutek, od zvoka do zvoka. Okrog sebe je zbral skupino ustvarjalnih genijev, kot so skladatelja Earle Brown in Christian Wolff, slikarji Mark Rothko, Philip Guston, Franz Kline, Jackson Pollock in Robert Rauschenberg ter pianist David Tudor. Feldman je še posebej zaradi vpliva teh slikarjev pričel iskati svoj posebni izraz v glasbenem svetu. Izraz, ki je bolj neposreden in bolj fizičen kot kateri koli, ki ga je raziskoval do takrat. Za njegova dela je ves čas ustvarjanja ostala značilna forma dolgih, odprtih, dokaj nedoločenih glasbenih del.
