Novice

V okviru 39. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije je na Regijskem tekmovanju Štajerske in Prekmurja Solopevski oddelek Pevske šole CS dosegel lep uspeh. Jasmina Črnčič je dosegla v svoji kategoriji prvo mesto in zlato priznanje ter se s tem uvrstila na državno tekmovanje, ki bo marca v Mariboru. Eva Germ in Tadeja Gajser sta prejeli bronasti priznanji. Njihova pedagoginja je Simona Raffanelli Krajnc.

BERAŠKA OPERA

Dvorana Union

27. 1. 2010  18.00

Mentor: Simona Raffanelli Krajnc 

Izvajalci:

Solopevski oddelek CS

Zbor Secunde

Baročno scensko delo iz 18. stoletja Beraška opera angleškega avtorja Johna Gaya, ki ga bo Pevska šola CS predstavila v obliki glasbeno-scenskega projekta, je pomembno vplivalo na razvoj glasbene zgodovine, botrovalo pa je tudi nastanku znamenite Brechtove Beraške opere.

 

Z Beraško opero je John Gay doživel svoj daleč največji uspeh. Opera je bila z velikim uspehom premierno uprizorjena leta 1728 v Londonu. V številu ponovitev je presegla vse dotedanje rekorde in je bila konec 18. stoletja največkrat uprizorjena predstava. Obenem je pomenila popoln odmik od popularnih Italijanskih oper tedanjega časa; v smislu naracije je Beraška opera operirala tako z glasbo kakor za dialogi. Gay je prevzel glasbo iz vseh virov, ki jih je imel na voljo. Enaištirideset od vsega devetinšestdesetih arij je popularnih balad iz Gayevega časa, ostale melodije pa si je izposodil od skladateljev sodobnikov (tudi od Handla). Tem melodijam je potem napisal besedilo. Raje kot na mitološki izvor se je Gay osredotočil na socialno dno družbe – v zgodbo je vpeljal like tatov, prostitutk, posrednikov in preprodajalcev ter ječarjev. Svet Beraške opere je umazan in resničen, optimistični zaključek pa je zgolj posledica popularne zahteve, da se morajo opere končati s srečnim koncem.

Kljub mračni resničnosti, o kateri pripoveduje, je Beraška opera komedija in jo je potrebno razumeti kot razposajen in satirični komentar na življenje tedanjega časa. Satira je letela tako na širši, delavski sloj družbe, kakor na politike. Kritiki in občinstvo je zlahka razumelo, da je predmet precej prizorov razvpriti Robert Walpole, tedanji politični veljak in predlagatelj spornega cezorskega odloka, ki je pošteno posegel v razvoj angleškega gledališča. Uprizarjanje nadaljevanja Beraške opere z naslovom »Polly«, je bilo prepovedano.